|
08.7.2008
ob 16:14:
Bergama - Izmir – Çeşme
- marina Alaçati – Khios – Karaada –Sarpdere Limani – Körmen Adaşi –
Samos - Kuşadaşi
27.junij – 11.julij 2008
Posadka: midva s Tatjano
150 milj
Vroči poletni dnevi z
močnimi sever-severozahodniki.
Končno sem dočakal konec
junija! Kdo bi si mislil, da me bo doma čakal tak naporen mesec. A
kljub temu, da so bili dnevi prekratki in ves prosti čas še
zapolnjen z rekreativno družabnimi dogodki, je hitro minil. Večino
nalog sem uspel opraviti. In zdaj na morje. V popoln odklop. Tu sem
sam svoj gospod. Tu ni zapletov naše male politike. Tu ni merjenja
poslovnih rezultatov. Tu ni šokov zaradi padcev borznih vrednosti.
Tu me zanima le še vremenska napoved.
Tu tudi ni novinarjev,
ki brskajo po mojem privatnem življenju, ker iščejo senzacije.
Najbolj me je razočarala gospa Špela Žabkar, ki za najresnejši
slovenski dnevni časopis piše članke o Loki. Letos pomladi me je
dala kar dvakrat v časopis, ne da bi me sploh kontaktirala. Pobrala
je nekaj neažurnih podatkov z interneta (saj veste, vtipkaš v Search
»ime priimek« in dobiš kopico starih zapisov...), vse še malo
pomešala z mojo žlahto in objavila. Res senzacionalno, z veliko
dodane vrednosti in predvsem ožigosanja posameznika v javnosti.
Mogoče ji kar tule pomagam k njenemu naslednjemu članku: »Vahtnica
bo odprta v mesecu oktobru, če bo le prenova tekla po planu.« Mogoče
pa naslednjič le pokliče in bova poklepetala kot normalna
sodržavljana...
V Turčiji naju pričaka
moj prijatelj Mazhar Izmiroglu, častni konzul Republike Slovenije in
velik ljubitelj naše dežele, predvsem pa zelo gostoljuben in
prijazen gospod. Prve dni, ko z barko še ostajava v Alaçatiju, res
skrbi za naju kot dobra mama. Priskrbi mi najugodnejšo varianto Rent
a car pri Hertzu (le 30€ na dan za Renault 11 limuzino), svetuje pri
načrtovanju obiskov notranjosti, kar trikrat se iz Izmirja pripelje
v Çeşme in Alaçati zaradi naju (to je 90km v eno stran) in naju še
gosti tako v Izmiru kot v Çeşmah. Četudi bo prišel večkrat v
Slovenijo, mu bom težko povrnil njegovo toplo gostoljublje.
Torej najprej nekaj dni kopenskih užitkov:
IONSKA OBALA TURČIJE, ki
se vleče od Dardanel, Izmira do Bodruma je res bogata z antično
zgodovino. (Ta del obale nosi ime po Ionu, sinu Apolona in Creuse in
nima nič s Zeusovo ljubico Io, po kateri nosi ime Jonsko morje
zahodno od Peloponeza. Io, je kot veste, Zeus zaradi ljubosumne Here
spremenil v kravo, ki je skočila v Jonsko morje). Tu so bila zveneča
mesta Troya, Pergamon, Khios, Samos, Phocae, Erythrae, Teos,
Ephesus, Priene, Miletus in Smyrna. Od tu so znana imena Homer s
Khiosa (pesnik), Thales iz Mileta (fizik), Anakreon iz Teosa (lirik)
idr. Tako si tudi midva ogledava nekaj teh antičnih ostankov.
Prvi dan obiščeva
BERGAMO in ostanke mesta PERGAMON, ki je nekoč slovel po tretji
največji knjižnici antičnega sveta, pa ogromnem gledališču. Tu se je
rodil tudi znani starogrški zdraviličar Galen, ki je ustanovil
medicinski center Asklepium. Dobro ohranjen Trajanov tempelj je bil
v celoti prenešen v Nemčijo in si ga danes lahko ogledate v
Berlinskem muzeju. Obiščeva še ÇANDARLI, URLO in KARABURUM: vsako od
teh naselij ima svoje zanimivosti. Predvsem naju preseneti živahen
dnevni utrip. Lahko si predstavljate, da pri 35°C v senci komaj
uspeva zbrati energijo za kak sprehod. V Španiji, Italiji in Grčiji
imajo lepo navado, da najbolj vroč del dneva počivajo. Med 13. in
17.uro boste našli izumrle ulice, v Italiji so zaprte trgovine in
kar je še huje, tudi restavracije s hrano. V Turčiji pa dnevni utrip
mirno teče dalje.
Drugi dan sva gosta
Mazhara v IZMIRu, ki ima prav tako bogato (8000 letno) zgodovino. Tu
je bilo vedno glavno azijsko zahodno pristanišče (nekoč Smyrna) in
okno proti zahodu. Mesto, ki danes šteje 3,5 mio prebivalcev (za
skoraj dve Sloveniji), je lepo prenovljeno in urejeno. S stare grške
Agore, kjer na planem močno pripeka sonce, zbeživa v živahen bazar,
ki v labirintu ozkih zasenčenih uličic in preurejenem nekdanjem
karavan-sarayu nudi prav prijeten sprehod in klepet z domačini.
Pijeva čaj, se vpiševa v spominsko knjigo šefa Sükrü Beya in se
mastiva z najboljšim dönner kebabom pri mojstru Canu. Tu so se s
1.julijem tudi začele razprodaje in ugotoviva, da se konfekcijo
dobrih znamk tu splača kupiti, saj je do 50% ceneje kot pri nas (a
kaj, ko na barki ne potrebujem poslovne obleke, ne kravate...).
En večer uživava v naši
ribiški vasici ALAÇATI, kjer je najboljši izbir turških jedi pri
Yusuf Usta (mojstru Jusufu), drug večer v turistični meki Çeşme z
lepo genovsko trdnjavo, tretji večer sva gosta pri Izmiroglijevih in
sledi pojedina v Iliçi (Ilidja pomeni termalni vrelec). Hitro se
učiva kulinaričnih posebnosti in predvsem osnovnega turškega
slovarčka za hrano in pijačo. (recimo pri kebabih zdaj ločiva:
»dönner« pomeni »vrteči se«, »şiş« pa »na palici«, torej ražnjič)
Kot Makedonci mastiko in
Grki ouzo, imajo tudi Turki janeževo žganje »raki«. Tega pijejo
mešanega z vodo in ledom, ob njem pa zatikajo številne hladne jedi,
ki jih imenujejo »meze« (saj tudi mi pravimo, da bomo malo
»pomezili«). To so razne marinade rib, hobotnic, rakov ali
kalamarov, pa jogurt z zelišči, melancanovi namazi, razne oblike
paprik, feferonov, bučk ali jajčevcev itd. Na obali je precej
ponudbe rib, ki pa so večinoma iz številnih ribogojnic (klasične
orade, brancini, zobatci).
Čez dan pijeva »ayran«.
Tekoči, z vodo zmešani, slani jogurt res dobro odžeja in še k mesu z
žara se lepo prilega. Imajo pa tudi pivo efez, a alkohol in gorivo
je država tako obdavčila, da so tu dražji kot v Evropi.
V
MARINI ALAÇATI vsak dan pošteno vleče veter (v sunkih med 20 in 30
vozlov). Deskarji in kite-arji res uživajo, a barkam v marini tako
močan veter kar škodi. Barka je bila po mesecu dni vsa umazana od
prahu (tu je na obali sipka prst, ki jo veter prinaša v obliki
peščenega viharja) in ves krom je pričel rjaveti (stalen piš vetra
nosi tudi morski pršec in odlaga sol). Končno napolniva ladijske
zaloge, opereva barko, napolniva rezervoarje in odrineva proti
zahodu. V dokaj močnem meltemiju (napoved je viharni veter do 7 Bf)
nama z motorjem proti valovom in vetru uspe prečiti preliv Çeşme do
grškega otoka Khios.
KHIOS: Tam veževa ob valobranu nedokončane marine, 2 km iz glavnega
mesta. Najameva si mali avto Matiz (Huindai) in raziskujeva
notranjost otoka. Nekaj o njegovi zgodovini (pred 200 leti so Turki
s strašnim pokolom strli upor domačinov) sem napisal že v 6.etapi,
danes le o notranjosti. Južni del otoka ni tako gorat kot severni in
je zelo rodoviten. Poleg oljk tu uspeva predvsem grmičasto drevo
trišlje, katerega lubje smoli poseben smolnati izcedek »mastik«.
Uporabljajo ga za žvečilni gumi, priokus rakiju, sladoledu, sladicam
in toaletnim pripomočkom. Okus je res specifičen in zelo intenziven.
Mogoče še najbolj spominja na mango - a potencirano. V glavnem je
bil v času otomanskega cesarstva to zelo cenjen pridelek,
pridelovalci mastika so bili bogati ljudje in Turki jih niso
preganjali. Zato naju res presenetita dve notranji vasici: PIRGI in
MESTA, ki sta bili centra pridelovanja mastika. PIRGI je vasica
pisanih fasad hiš. Vsako pročelje je poslikano z geometrijskimi
grafiti v črnobeli tehniki. MESTA je utrjena obzidana vasica
kamnitih hiš in labirintov zelo ozkih uličic. Kot nevernika imava le
smolo z obiskom najbolj znanega samostana Khiosa NEA MONIS. Tja v
gore prispeva ob 13,30, samostan pa je od 13h do 16h zaprt za
obiske. Tako se še vedno neverna spustiva k obali. Khios ima precej
lepih zalivov in peščenih plaž, le te dni meltemi močno vleče in
kodra valove na morju.
S
Khiosa se zapeljeva na zajtrk še do otočka grških ladjarjev OINUSSA
(glej 6.etapo), od tam pa med otočke Çeşme. Z vetrom v krmo jadrava
hitro in sredi dneva vrževa sidro v zalivčku na jugu otočka KARAADA
(»Črna Ada« ali Donkey Island). Morje je mirno, le veter s sunki s
hriba dosega še vedno moč do 24 vozlov. Ugasne šele z večerom. Tu
prvič doživiva pravi turški guletski žur. Kako uro za nama se v naš
zalivček natepe 5 »guletov« (to so turistične lesenjače, ki vozijo
dnevne turiste na kopanje po zalivih). Vsi imajo na vogalih palube
prave omare zvočnikov in ojačevalce za velike koncerte. Glasbo
navijejo do kraja, da se njihovi gosti ali iz obupa vržejo v vodo
ali v omami hladne pijače plešejo na palubi. Ena taka barkača ima
zadaj namesto mostička celo tobogan. Zaliv je v hipu diskoteka na
prostem in morje okoli nas polno plavajočih trupel. Pozno popoldne
se dnevni obiskovalci umaknejo in ostanemo le dve motorni jahti in
midva z jadrnico. Zanimivo je, da vse večje motornjače (nad 10 m)
vozijo poklicni mornarčki, gospodar pa se le sprehaja po palubi. Je
že tako, da če si v Turčiji, kjer je še vedno poceni delovna sila,
lahko privoščiš jahto, si lahko privoščiš tudi mornarčka. Večer je
miren, prava kartica romantika. Le Tatjana komentira, kako da na
naši barki nimamo mornarčka z modrimi hlačami in belo majico... Ja,
za vse sem sam, saj veste, kako je to v zakonu.
Nasploh v tem delu Egeja ni pretiranega prometa jadrnic in
motornjač. Tu smo ravno na dnevni razdalji od Çeşme, pa je zato bolj
živahno, sicer bi nas bilo še manj, Tudi v marini Khiosa smo bile
zadnji dan le še 3 jadrnice.
Z
otočka oslov, Karaade, imava dolgo pasažo na jug skoži ožino med
Turčijo in Khiosom ter nato v smeri proti jugovzhodu pod turško
obalo. Čeprav sem računal na lep krmni veter, ga danes kot zakleto
ni! Razen slabe urice poskusov jadranja morava ves čas motorirati.
Sidro vrževa najprej v južnem zalivčku, ker imamo sredi dneva jugo,
nato se preseliva v severni zaliv SARPDERE LIMANI.
Spoznavam dokaj nepredvidljive obrate vetra. Tu ni klasičen
maestral, ki bi potegnil po 12. ali 13.uri. Danes recimo ni bilo
vetra sploh tja do 12h, nato smo imeli jugo z močjo do 16 vozlov vse
do 17h, pol ure bonace in že severozahodnik z močjo 20 vozlov.
Naslednji dan sva se zbudila v bonaci (7h do 8h), ob 9h je že vlekel
severozahodnik, ki je v sunkih ob obali dosegal 30+ vozlov v dobre
pol ure in vlekel vse do večera, po 21.uri je veter padel pod 10
vozlov in od polnoči do 10h naslednjega dne smo imeli praktično
bonaco.
Hkrati imamo po Navtexu turško »zelo natančno napoved«, ki mi zadnje
tri dni zapored ponavlja dobesedno enako:
»IZMIR TURK RADIO
PART 1: NO GALE WARNINGS
PART 2: SYNOPSIS OF WEATHER CHART PERSIAN LOW AFFEXTING TO ALL AREAS
PART 3: FORECAST FOR 24 HOURS FOR AEGEAN AND JASON CLEAR AND FAIR
NORTH OR NORTHWEST 3 OR 5«
Torej za turško obalo, ki meri 7200km (samo Egejski in Jazon 5200km)
bo vetra 3 ali 5 Bf! Dokaj natančno, kajne! Grki za isto področje
poročajo po sedmih sektorjih, a še to dostikrat zgrešijo. Ob obali
je namreč zelo močan vpliv reliefa:
a) v ožinah
bernoullijev efekt stisnine ojača veter za vsaj 2 Bf (pri Lesbosu,
Khisosu in Samosu)
b) ob rtih z obalo
zahod-vzhod severni ali severozahodni veter (meltemi) obrne v
zahodnik (recimo pri Alaçati, Bodrum, Marmaris)
c) pod visoko
gorato obalo dobite sunke vetra, ki so do 100% nad povprečno
hitrostjo vetra (tako sva se včeraj kar namučila s krajšanjem jader,
ko so naju presenetili sunki po 34-35 vozlov ob konstantnem vetru 16
vozlov)
Če
greš bolj na odprto morje, se ti ublaži efekt sunkov vetra, le
vedeti moraš, da je tu morje hitro visoko za 4 do 5 Bf in imaš zato
višje valove. Klasičen lep sončen dan Egeja z normalnim meltemijem
naredi morje višje, kot je kadarkoli visoko morje poleti ob hrvaški
obali Jadrana.
Včeraj sva imela pravi severozahodnik že od jutra in sva razdaljo 25
milj prejadrala v rekordnih 4 urah. S tretjo krajšavo je letelo
preko 7,5 vozla. Sidrala sva me rtom in otočkom KÖRMEN ADAŞI, kjer
sta na dveh mestih zalivčka podvodna topla termalna vrelca. Zaliv je
res romantičen. Sidraš na globini 3 m in je varno kljub sunkom vetra
s hriba. A napadejo naju muhe. Komaj zaključiva sidranje, Tatjana
ugotovi, da je v podpalubju vse črno muh. Pobija jih s tonamenskim
loparčkom celo popoldne. Spalnico si zamreživa vsa okna, da jo
»očistiva«. V morje vrže več sto črnih trupelc, da imava zvečer po
sončnem zahodu normalno populacijo mrčesa na krovu. Svojstvena
zabava, ali ne! Kapitan, ki ob tem mirno čita knjigo Diamonda:
Propad civilizacij, jih sliši kar nekaj pikrih, kako sem lahko tako
brezbrižen...
Bil
pa je poleg muh ta dan tudi zelo ploden za našo druščino: 6.7. so
Branko, Tine in Darja (glej posadko 2.etape) postali prvič dedki in
babica, 7.7. pa sta jim sledila še Marko in Stanka (glej posadko
4.etape), ki sta dobila vnukinji-dvojčici. Cel dan so brneli SMSi!
Če sledim vzorcu 2. in 4. etape, zdaj čakam novic od posadke
6.etape!
Danes, v torek 8.7.2008 (to vem le zato, ker vsak dan pišem ladijski
dnevnik, sicer bi pomešal dneve in datume), imava 28 milj do
Pithagoria na Samosu v smeri 140°, kar je idealna krma ob meltemiju.
A
vetra ni sploh (če ste opazili, uporabljam že »turško-loško«
latovščino nekdanjega kioska burekdžinice Čurimerka, ki je
uporabljal listek »Danes bureka nema sploh!«). Do 10.ure dobiva
največ 4 vozle zahodnika, zato mora spet delati motor. Pristala bova
v marini Samos, da bi si jutri z avtom ogledala notranjost otoka in
potem v četrtek zaplula do Kuşadaşija, kjer v petek prideta k nama
za teden dni Boštjan in Breda. O Samosu in Kuşadaşiju sem nekaj že
pisal v 6. in 7.etapi, če pa bo v tem tednu zakoncev še kaj novega
bom dodal ob naslednjem poročilu.
Lep
pozdrav v Slovenijo iz vroče Turčije in Grčije, kjer ima morje 23°C.
Slike (za opis držite miško nad njimi):
    
   
   
    
    
    |