Jadralni klub
LOKA TIMING
Škofja Loka

a

 

Tinga Tinga v Italiji

<<< 1.etapa 3.etapa >>>

Dočakamo potnika s kovčkom za Sicilijo

ETAPA-02:        5. - 13. junij 2012
Brindisi-Otranto-Santa Maria di Leucca-Gallipoli-Crotone-Roccella Ionica-Sicilija (Taormina, Acitrezza, Catania)
 
BRINDISI je ogromno komercialno in vojaško pristanišče. Od zunanjih valobranov do mestne luke je več kot 2 milji plovbe. Privežemo se kar na mestni mooring, kjer nam komunalec takoj pobere 10€. Potem odide. Morje je mirno, gugajo nas samo vlačilci, ki imajo veze za nami in stalno odhajajo in prihajajo na vez. Mesto nas ne očara. Obstaja glavna ulica za korzo, ki jo seveda prehodimo tudi  mi, a svoje duše nam mesto v tem kratkem večeru ne razkrije.
 
Sledi sreda, 6.6.2012, ko je z Zemlje vidna Venera pred Soncem. Zato je Zlatko danes prvi na krovu in skuša narediti čim boljši posnetek. Z jutranjim svitom zaplujemo iz objema valobranov. Na valovitem morju ujamemo severozahodnik, ki nas samo na genovo lepo prinese vse do 40 milj oddaljenega OTRANTA. Potovati z vetrom in valovi je lepo, a kaj ko imaš običajno ravno narobe: ali vetra ni, ali pa ti piha v nos. Takšnih dni si še želimo. V Otrantu fanta najprej skočita v morje, da se malo osvežita (dobesedno, saj ima morje le 19°C). Nato krožimo lep čas pred Lego Navale, da se mornar sploh zmeni za nas. Kot piše v pilotskem vodiču, ne sprejemajo radi tujcev in to se tudi izkaže v našem dialogu:
Tinga-Tinga v Italiji - 2.etapa
 
»Pri nas so vezi samo za člane!«
»Sem član.«
»Kaj pa barka, ali je registrirana v Legi Navale?«
»Tudi ta je registrirana.«
»Kje? Pri katerem klubu?«
»V Presidenzi Nazionale, Rim.«
»Ste plačali članarino?«
»Seveda.«
»Počakajte 5 minut.«
 
Nato nam milostno dodeli bočni privez na čelu plavajočega pontona. Zelo solidno. Zato pa nas prijetno preseneti šef pri registraciji v pisarni kluba. Vpiše nas v dnevnik in ne računa nič za eno noč. Povprašamo ga, če je možen nakup zastavice Lega Navale, a predlaga »jutri zjutraj«. Ne bo šlo, ker bomo mi odšli preden se odpre pisarna. Na to gre v skladišče iskat zastavice na jamborih športnih jadrnic kluba. Ne najde nobene. Zato nas povabi, da gremo skupaj na teraso in s prapora snamemo njihovo zastavo. Pokloni mi jo. Tako od danes dalje na našem jamboru plapola tudi zastava Lega Navale, ki nam naj bi pomagala pri iskanju vezov v italijanskih lukah.
Preživimo prijeten večer na ulicah Otranta. Tu sem se ustavil vedno na poti v Jonsko morje Grčije ali Italije in vedno me na novo očara. Duh Orienta in Mediterana se prepleta s srednjeveškimi stavbami križarjev. Stari del mesta obdaja mogočen obrambni sistem obzidja, jarkov in trdnjav, ki si jih ogledamo.
 
Tinga-Tinga v Italiji - 2.etapaNaš naslednji postanek je skrajna jugovzhodna točka italijanskega škornja, SANTA MARIA DI LEUCCA. Tu se končuje Jadransko morje in pričenja Jonsko. Pred večerom dočakamo četrtega potnika za Sicilijo. Pride Mirko, ki je rojen na Reki, a je »samo« Slovenec. Tako zdaj naša posadka šteje 4 člane: 2 Hrvata in 4 Slovence. A preseneti me, ker tovori s seboj ogromen, trd, letalski kovček. Komaj ga uspemo pospraviti v krmno skladišče ob bokobrane. O, Mirko, Mirko... kot da bi prvič stopil na jadrnico, pa sva skupaj pričela jadrati v Grčiji pred davnimi 26 leti.
 
Skupaj odplujemo do GALLIPOLIja, lepega ribiškega mesteca v Tarantskem zalivu. Zastavica Lege Navale nam omogoči vez tik pod mestno trdnjavo, da smo sredi mestnega utripa. In to brezplačno! Proti večeru se v pristan vrne flota ribiških ladij. Preko 30 jih je. Uživamo ob živahnem vrvežu raztovarjanja dnevnega ulova. Kupimo pa le nekaj sipic za črno rižoto.

Sobota je naš najdaljši dan. Ob 04h začnemo naše prečenje Tarantskega zaliva. Pred nami je dobrih 70 Nm globokega Jonskega morja, ki tu vedno razvije visoke valove. Kljub vremenski napovedi JZ-3 (3 Bf < 10 vozlov vetra) imamo JJV-5 (nad 20 vozlov vetra). In začne se borba proti naravi: z močno skrajšanimi jadri in motorjem skušamo držati našo smer proti jugu, premec tolče v visoke valove, ki ob močnem vetru nosijo pršec preko našega kokpita. Pogosto preko naših glav poleti slano morje. Veter narašča proti sredini dneva in z njim tudi višina valov. Morje je že precej valovito: 4-5. Ostro jadranje v veter in povsem nagnjena jadrnica prepreči našemu kuharju Darku, da bi nam postregel kosilo. Uspemo pojesti le malo vložene tune s koruzo in kruhom. Po 14 urah dosežemo varen pristan v mestu CROTONE na jugu Tarantskega zaliva. Olajšanje? Ne – pač pa hudo presenečenje za barbo: ko se privežemo s kljunom na pontonski pomol, ob nameščanju lestvice ugotovim, da smo med plovbo izgubili sidro! Celodnevno poskakovanje na valovih je očitno zrahljalo vijake na WASI kroglični glavi, ki je verigo vezala s sidrom in sidro se je zmuznilo v morje.  Nekje, dobrih 2000m pod morjem, se je izgubil moj dragoceni »spade« (tip sidra), ki mi je odlično služil zadnjih 6 let. S Tingo-Tingo, če je le mogoče, prenočujemo na sidru, zato je to eden najpomembnejših delov njene opreme. Kupil sem ga po nasvetu Jožeta Mušiča, ki mi je pred leti ostro pokritiziral tovarniško izdobavljeno sidro »bruce«. Uvozil sem ga takrat iz francoske tovarne v Tuniziji za pravo premoženje 1760€. A še huje je spoznanje, da je na trgu najbolj reklamirana in certificirana WASI kroglična glava za sidro s 4 prečnimi imbusi, popustila. Kaj bi bilo, da se je to zgodilo na sidrišču, med spanjem na barki, ob močnem vetru. Lahko bi se skupaj z barko razbili na skalni obali... Če sem doslej le 2 krat letno preveril vijake na glavi in v sidrniku za varovanje z vrvjo privezoval glavo sidra, bom odslej pogosteje preverjal vijake glave in v sidrniku vezal samo sidro...

Tinga-Tinga v Italiji - 2.etapaVečer preživi utrujena posadka z razočaranim barbo ob kozarčku kar v baru Lege Navale. Sobotni večer v starogrškem mestecu Crotone pomeni živahen obisk mestnega korza. Tu je korzo kar glavni pomol v naši luki. Povsem je zaseden z mestnimi prebivalci, ki so se pražnje oblekli in se ure in ure  sprehajajo gor in dol po pomolu. Ob 23h se komaj uspemo prebiti skozi to gnečo do našega veza na pontonskem pomolu.
 
Plovba ob Kalabrijski obali po podplatu italijanskega škornja je specifična: obala ne nudi varnih pristanov (najdeš jih le na razdaljah 50-70 milj), Jonsko morje je bolj valovito kot naš Jadran, sploh če pihajo južni vetrovi iz smeri Afrike, preko 2000 m visoko gorovje Kalabrije pa dodaja učinek močnejših sunkov vetra s kopnega. Nasploh so zadeve muhaste na izpostavljenih rtih. Tako je tudi naslednji dan na rtu COLONNE in RIZZUTO, kjer imamo močnejše vetrove. Tekom dneva večkrat razvijamo jadra, jih krajšamo in spet motoriramo. Do naslednjega pristana plujemo 13 ur in pol in zaradi cik cak jadranja v veter si naberemo spet 70 milj plovbe. Privežemo se v (baje mafijski) marini ROCCELLA IONICA. Pontoni v marini imajo le privezne »palce« brez mooringov, a pontoni so po 5 letih od mojega zadnjega obiska še bolj dotrajani. Pol marine je v gradbeni fazi. Agent Francesco, ki nas obišče, napoveduje prenovo. A najbolj zanimiv je vhod v marino. Večino širine vhoda je zasulo morje s prodom, tako da lahko vpluješ le po manj kot 10m ozkem prelivu ob skalah valobrana. Je pa varno in brezplačno prenočišče! In tudi pitna voda s pomola je brezplačna. Zato najprej razsolimo barko, nakar se (cela!) posadka odpravi preko gradbišča in valobrana na kratko osvežitev v morju.
 
Tinga-Tinga v Italiji - 2.etapaOb 3,30 zjutraj spet zapoje motor in z Zlatkom odpeljeva naprej proti jugu. Takoj dobiva z visoke obale nočni katabični veter, da veselo krajšava jadra, saj barko požene preko 7 vozlov. Žal je veter sunkovit in po slabi uri spet pade. Motoriramo do rta C.O Dell'Armi, kjer se pričenja Messinska ožina med Kalabrijo in Sicilijo. Tu se srečata Tirensko morje na severu in Jonsko na jugu v ožini 2 milj. Zato je tu močan morski tok in vedno piha. Mi smo na južnem, najširšem delu ožine. Takoj ujamemo lep bok in 20 vozlov severozahodnika nas požene s hitrostjo 7,8 vozla preko ožine. Danes je naš najhitrejši jadralni dan. Kot bi mignil premagamo zadnjih 20 milj do Sicilije. Ves čas nam obzorjem obvladuje mogočen vulkanski stožec Etne, ki stalno dimi. Sredi dneva smo že pod Taormino, kjer nas pričaka Maltežan George Rizzo in nas povabi na svoje boje. To seveda mastno zaračuna: 40€ za bojo brez drugih uslug. Za transfer na obalo, kjer je avtobus, nam spet vzame dodatnih 10€ v eno smer. Dober business! A TAORMINA je najbolj znani turistični biser Sicilije in tu se pač moramo pokazati.  Ves jugovzhodni del otoka je bil pomemben del antične Grčije in o prisotnosti Grkov pričajo še današnja imena naselij (recimo naša vas na kopnem se imenuje Naxos, enako kot največji otok Kikladov) ter številna grška gledališča in stavbe. V vas se pripeljemo z avtobusom, saj je umeščena v strmino Etne skoraj 300 m nad morjem. Dolgo vasico po dolžini preči glavna ulica, ki je en sam korzo in turistična ponudba po posebej zasoljenih cenah. Malo vstran, na robu pobočja pa je il teatro Grecco, ki pa so ga žal zaradi letnih prireditev omrežili s kovinskimi konstrukcijami tribun in odra. Sprehod po korzu in kozarček rujnega z opazovanjem mimoidočih je vedno užitek in si ga privoščimo tudi mi. Turistov je manj kot ob mojih prejšnjih obiskih izpred 7 in 5 let. Kar 80% turistov je rusko govorečih in gospe veselo nosijo vrečke dragih konfekcijskih trgovin. Noč na boji je mirna, nočno tišino le občasno zmoti vlak, ki pelje tik ob obali in trkanje boje ob naš kljun.
 
Danes po bonaci motoriramo mimo tako opevanih kiklopskih skal, ki jih je enooki kikplop Polyfem metal za ubežnim Odisejem. Pred ACITREZZO, ki je tudi prestižna turistična destinacija, so skalnate stebre, ki mole iz morja proglasili za naravni park in ogradili z bojami. Voda je zelo umazana in predvsem polna vijoličnih malih meduz, tako da v morju ne srečamo nobenega kopalca. Nekaj škljocev naših fotoaparatov in že obrnemo do drugega največjega mesta Sicilije in velike komercialne luke CATANIA...
 

fotogalerija >>>                                                            na vrh  


osveženo:  29.01.2024 © Miran 2012