En teden lenarjenja v Siracusi
	ETAPA-03:        12. - 21. junij 2012 Catania-Siracusa-kopenske ture-Siracuza

CATANIO dosežemo sredi dneva. Na dnu luke, skrite za velikimi valobrani, so 4 ponudniki vezov za turistična plovila. To so sami lokalni navtični klubi. Na prvem pomolu ni prostora, na drugem pa najdemo zadnji privez kar na čelu pomola. To je Diporto Nautico Etneo. Mornar iz morja potegne mastno zamuljen mooring, ki je za nas tako kratek, da ga vežem na bitvo na boku. A uspe se nam privezati. Vroče je in veselo nas guga. Popoldne še pritisne do 20 vozlov vetra točno v naš bok. Vrvi spet trpijo, da privetrno stran ojačam z dodatno vrvjo. Mornar pojasni, da je cena 50€, vzame jih brez kakega uradnega potrdila ali vpisa. V tej ceni je le vez, elektrika in voda. Toalet in tušev ni, tudi nikakršne ostale ponudbe, saj smo sredi carinske luke. No, to je Sicilija.

Zato pa je peš do mestnega jedra le 10 minut hoje. V najhujši vročini si ogledamo stari mestni center in tržnico, ki jo ob 13h že pospravljajo. Zvečer smo spet tu, temperatura je prav prijetna. Mesto naredi podoben vtis kot Palermo. Je zelo veliko, visoke fasade bogatih hiš so počrnele od smoga in jih tudi ne obnavljajo. Glavna ulica je kot povsod Via Emanuelle Vittorio, glavni mestni trg pa Piazza Duomo. Z mrakom se poleg turistov v večini zbirajo priseljenci drugih polti. Kar precej je indijcev in tudi črncev. Nekako nimamo najboljšega občutka, čeprav so z nami vsi domačini zelo prijazni in ustrežljivi.

SIRACUZA: 13.junija je še zadnji plov naše posadke od Catanie do Siracuse. Dobrih 30 milj. Morje nam postreže z obilnim zibanjem srednjevisokih valov točno v naš bok. Kar nekaj ur se tako rolamo, da na krovu ni pravega apetita. Šele zadnje milje uspemo zajadrati in nekoliko stabilizirati barko. Pred Siracuso opazimo belo razpenjeno morje in odkrijemo zlovešče čeri tik pod gladino morja kake pol milje pred starim mestom. Obplujemo otoček Ortigia, kjer so stari Grki iz Korinta že pred 2700 leti zgradili mogočno mesto Siracusa. Na svojem višku je mesto štelo milijon prebivalcev, kar je Siracuso uvrščalo med 3 največja antična mesta. Po svoji moči se je merila s Kartagino, Atenami in Rimom in bila ves stari vek tudi prestolnica Sicilije. Seveda je bila na udaru številnih osvajalcev (Franki, Goti, Bizantinci, Saraceni, Normani, Habsburžani in Aragonci), a se je tudi vedno bolj utrjevala. Otoček je bil popolnoma obdan z obzidjem in možno trdnjavo, s kopnega dosegljiv le preko enega mostu. Na kopnem je bilo preostalo mesto tudi obdano z obzidjem. Med obleganji Rimljanov je pri obrambi sodeloval tudi slavni antični matematik Arhimed, ki je skonstruiral več katapultov in drugih obrambnih naprav. Žal je mesto po dokaj dolgem obleganju Rimljanov klonilo in nek rimski pešak je usmrtil tudi Arhimeda. Poleg čudovitih palač in tmpljev je predvsem vreden ogleda arheološki park v predmestju z enim najbolje ohranjenih grških gledališč (direktno v skalo so vklesane polkrožne klopi za 15.000 obiskovalcev) in parkom Diogena, kjer najdemo 60m dolgo votlino-predor v obliki notranjega ušesa. To »Diogenovo uho« je zelo akustično in na zunanji strani votline lahko dobro slišimo šepet z druge strani pobočja. 

Mi najprej dobro uro in pol čakamo na črpalki na gorivo, saj smo pripluli ravno v času odmora za kosilo. To nas v Italiji stalno tepe. Med 13-14,30 so zaprte trgovine in uradi, po med 14. In 18.uro težko najdeš odprto gostišče s hrano. Nato se privežemo v tukajšnji Marini Yachting Siracusa. Ima odličen web-site, tudi moderen oglas v Pagine Azzure, a na licu mesta sta to le 2 pontonska pomola, kjer manjka precej mooringov. Cena 55€, posebej se po števcu plača voda in elektrika. Stranišče in tuši so le v kontejnerski obliki. Si pa privezan v centru starega dela mesta in recimo, da si varen pred tatiči.

Posadka se takoj loti končnega pranja barke in tuširanja prepotenih teles. Proti večeru se lotimo ogleda mesta in na Arhimedovem trgu po TV spremljamo tekmo EP v nogometu (Dasnka:Portugalska). Natakarica je tako očarana nad Mirkom, da nam postreže celo repete tipičnih sicilijanskih pohanih zavitkov z ragujem in špinačo – arancine.

V četrtek najamemo AVIS rent a car, Golf Polo in se odpeljemo na potep po dolini baročnih mest:

NOTO, MODICA, RAGUSA. Noto je res čudovit biser, ki ga je po zadnjem potresu 1996 dobro obnovil UNESCO. Vse hiše in cerkve so v isti barvi fasad in streh. Vse fasade krasijo številni bogati balkončki. Ulice so lepo tlakovane in čiste. Polno je turistov. V Modici se odpravimo v Alto (Gornji del naselja), a stari del je pravzaprav Basa (Spodnja Modica). Pridemo tik pred odmorom za kosilo, zato hitro poiščemo gostilno. Domačini nas usmerijo k Tratorii »Don Saro« in splačalo se je! Don je pravi sicilijanski krčmar s posebnim šarmom, nakodranimi sivimi lasmi in bogatimi brki. Streže in zabava nas ves čas. Postreže pa res obilno: misto di antipasta rustico (okusne hladne predjedi), pasta avatelli alla norma (enostavne doma narejene testenine s fantastično omako na bazi paradižnika in koromača), carne di miale e salsiccia a sugo (goveje meso in klobasa v paradižnikovi omaki), gel al limone/mandorla (zmrnjena želatina), canella e cannoli di rocotta (znana sicilijanska slaščica v obliki šamrole, polnjena z ovčjo skuto),.. Uživamo. Na koncu nam manjka le še kavč za počitek! Ragusa je še eno odkritje. To je res bogato baročno mesto v strmem hribu. A kaj ko je peklensko vroče in bežimo v hlad bližnjega bara, kjer živi tudi nek Slovenec Slavič. Ob 18h smo že v Siracusi, da bi si ogledali še grški teater, a ga ravno zaprejo zaradi večerne predstave. Ves junij in julij se v njem vrstijo grške tragedije. Vstopnice so po 40 in 80€. Zato zavijemo v gostišče ob vhodu in raje pogledamo tekmo z EP v nogometu Italija:Hrvaška. Ves čas moramo miriti Darka, ki vneto navija za Hrvate, vse okoli nas pa so razgreti sicilijanski navijači za Italijo. Prvi počas še nekako gre, ko je 1:0, a v 72.minuti Hrvatje izenačijo na 1:1 in to je za domačine tragedija. Naša skupinica se mora kar potuhniti, da nas ne bi preveč grdo gledali.

Petek, 15.junija je delovni dan. Posadka že ob 6h zjutraj poka svoje stvari in z rent a carom jih odpeljem do 65km oddaljenega letališča v Catanii. Morala je bolj na psu – ne vem, ali se kar bojijo vrniti k svojim ženam, ali kaj. Pa ja nimajo slabe vesti. Darko potrdi, da je že kupil odpustke za ženo in sina. Po moško se poslovimo z obljubo, da se jeseni enkrat srečamo vsi skupaj.

V soboto zjutraj je tržnica v Siracusi zelo bogata in uživam v pokušanju sirov, sadja in oliv. Nakupim si osnovna živila in dišeč kruh, plačam marino in barko prestavim na sidro tik pred mestom. Zaliv ima prostora za 100 bark, sidraš varno in zastonj, le v mesto se bom odslej vozil z gumenjakom. A prihranil bom 55€ dnevno. Tu bom namreč čakal do torka na dobavo novega spade sidra iz Francije, nato pa na naslednjo posadko, ki pride v petek. Vmes bom pa lenaril, opravil še nekaj del na barki in predvsem bral knjige.

fotogalerija >>>                                                           na vrh