Zastava Loka Timing je spet zaplapolala, tokrat na Evropskem prvenstvu v razredu Flaying Junior, ki je potekalo od 21. do 25. 7. v Izoli.

Klic kolega Boštjana, da je ostal brez flokista, me je presenetil, saj nisva še nikoli jadrala skupaj, pa  tudi jadral nisem še nikoli na FJ.  Bil sem skeptičen, bal sem se, da bom naredil več škode ( in sem jo), kot  dober rezultat. Vendar me je "firbec" potegnil iz cone udobja. Zanimalo me je, kako poteka regata na tako visokem nivoju, kako jadrajo najboljši jadralci na teh jadrnicah in sem se mu pridružil. Najprej kot krmar in kasneje kot flokist.

No in moji strahovi so se uresničili, že na prvem plovu sem nesrečno zlomil rudo krmila, kar je takoj pomenil odstop  za dva plova. Leskovo palico, ( tangun na Ptujskem jezeru), je tokrat nadomestil ročaj od grabel  in krmilo je bilo hitro popravljeno brez  sledu. 

Naslednji dan je zapihal jugo s sunki preko 20 vozlov in štartati med 38. jadrnicami na štartni liniji, dolgi  le nekaj več kot 200m ni bil mačji kašelj. Okrog tebe se na razdalji nekaj centimetrov  podijo mojstri, namazani z vsemi žavbami in te skušajo onemogočiti, kot, da ne bi imel dovolj dela že sam s sabo. Odločitve morajo biti instinktivne, zato je bil start bitka za preživetje in ne za pozicijo (za mene seveda). Po štirih plovih oz. 6. urah, sem zvečer z lahkoto zaspal, kljub bolečinam v vseh mišicah. Na srečo je  naslednja dva dneva veter popustil, in regatiranje je postalo malo bolj  uživantsko.

Posebno poglavje je nastavitev jadrnice. Vse nastavitve se  dogajajo v parih centimetrih, (pomik kobilice naprej ali nazaj, gor in dol, nagib in upogib jambora, napetost pripon in še in še), je cela znanost in težko je konkururati posadkam, ki že leta in leta regatirajo. Posebno poglavje je pozicija posadke na jadrnici. Pol riti preveč naprej ali nazaj je dovolj, da ostaneš brezupno zadaj. 

Skratka, po enotedenskem druženju z največjimi mojstri jadranja na FJ, sem prišel do zaključka, da je regatiranje na športnih jadrnicah nekaj posebnega in prav tako potrebuje veliko znanja in predvsem treninga. 

Najin končni rezultat se žal  ne more meriti z rezultati Elaje, Karpa, Taie in Lare, lahko pa rečem, da nama je kljub vsemu uspelo prehiteti nekaj posadk. 

Kljub navdušenju nad FJ, se bom vrnil v cono udobja na "mojo" Mini 12.

Staš